ZAKLJUČEK PROJEKTA TRIALOG

17. 4. 2024 Stanka L. (Kabinet županje) 53
Na novinarski konferenci ob zaključku projekta TRIALOG – Aktivacija mladih s spodbujanjem njihovega medsebojnega povezovanja, prevzemanja aktivne vloge v lokalnih skupnostih in celostnim opolnomočenjem za življenje brez nasilja smo na kratko predstavili priporočila, ki smo jih v okviru projekta TRIALOG v Mestni občini Ptuj pripravili za politične odločevalce.
 
Dvoletni projekt TRIALOG (junij 2022 – april 2024), ki ga sofinancirata Norveški finančni mehanizem in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, se s koncem aprila zaključuje. Veseli smo, da smo bili partner pri projektu, ki je prinesel veliko novih vpogledov v delovanje in pričakovanja mladih, predvsem v naši neposredni okolici. Čeprav se projekt dotika zelo zahtevnih tematik, smo veseli odziva tako mladih kot vseh ostalih deležnikov in partnerjev, ki so prispevali k oblikovanju vsebine projekta.
 
Glavni rezultat, za katerega je bila v okviru projekta zadolžena Mestna občina Ptuj, je priprava priporočil za politične odločevalce (dostopna so na povezavi https://projekt-trialog.si/nudim-pomoc-strokovno-gradivo/). Za namen pridobivanja konkretnih podatkov smo, ob študiju literature in sodelovanju z drugimi partnerji in njihovih izkušnjah, v letu 2023 izvedli štiri večdeležniške posvete, in sicer na različnih ravneh: na ravni države, na regionalni ravni, na ravni mladinskih delavcev in na ravni mladih. Pripravljene zapisnike smo kvalitativno obdelali in izluščili nabor področij in tematik, ki smo jih nato oblikovali v priporočila. Oblikovali smo 47 priporočil za različne deležnike, ki smo jih združili v pet področij: šolstvo in vzgoja, mladinsko delo, zdravje, pravosodje in splošna varnost, socialna varnost.
 
Na področju vzgoje in izobraževanja priporočamo uvedbo splošnega predmeta, ki bi ga oblikovali z racionalizacijo ur drugih predmetov in bi naslavljal področja duševnega zdravja, nenasilja, partnerskih odnosov, komunikacijskih veščin in podobnih (praktičnih) vsebin, ki so splošno uporabne. Predmetno področje bi vpeljali v celotno vzgojno-izobraževalno vertikalo, ustrezno prilagojeno sposobnostim udeležencev na posamezni stopnji. Ob tem priporočamo še okrepitev šolskih svetovalnih služb z več načini prilagoditev.
 
Na področju mladinskega dela priporočamo prenos financiranja izkušenih mladinskih delavcev in financiranja strokovnih izpopolnjevanj in supervizij na raven države, s čimer skušamo zagotoviti kontinuiteto in zadržati izkušene kadre na področju mladinskega dela, ki jih vidimo kot najpomembnejše sogovornike mladih ravno zaradi načina sklepanja odnosov znotraj tega sektorja.
 
Za področje zdravja se naša priporočila nanašajo predvsem na uvedbo konstantnega spremljanja udeležencev vzgojno-izobraževalnega in delovnega procesa tudi z vidika duševnega zdravja, v obliki dopolnjevanja rednih sistematskih pregledov s tem področjem, obenem pa priporočamo povečanje frekvence teh pregledov.
 
Za področje pravosodja priporočamo razširitev principa enkratne izpovedbe, ki velja za osebe do dopolnjenega 18. leta, na mlade do dopolnjenega 26. leta starosti. Sistem se razširi tudi na vse žrtve različnih oblik nasilja in izključevanje možnosti prihajanja žrtve in povzročitelja v stik tekom procesnih dejanj. Prav tako priporočamo, da se država v mednarodnem prostoru zavzame za uveljavljanje odgovornosti ponudnikov internetnih vsebin za primere razširjanja vsebin zlorab mladoletnih oseb in drugega nasilja, kakor tudi vzpostavitev diagnostičnega centra za mlade povzročitelje kaznivih dejanj. V družbi moramo skupaj dvigniti zavest in ničelno toleranco do nasilja, drog in alkohola, ki sta marsikje postala samoumevni del življenja.
 
Na področju socialne varnosti pa je posebno skrb potrebno nameniti zadostnemu številu kvalitetnih bivalnih enot, ki bodo mladim dostopne v okviru prednostnih shem za mlade in v okviru neprofitnih najemov. Z namenom približanja tematik duševnega zdravja in nenasilja lokalnemu prebivalstvu pa predlagamo lokalnim skupnostim intenzivnejše iskanje sodelovanja z različnimi društvi in službami, ki v okviru svojega delovanja pokrivajo omenjena področja, ter zagotavljanje možnosti gostovanja vsebin teh organizacij v okviru lokalne javne infrastrukture.
 
Zavedamo se, da je pomembnih področij zagotovo še veliko več in da se v konkretnih okoljih pojavljajo specifične problematike, zato smo v nadaljevanju priporočil oblikovali tudi začetne akcijske korake za različne ravni deležnikov. Pri tem smo imeli pred očmi, da ima veliko deležnikov že formalizirane postopke sprejemanja odločitev. Zato smo za prvi korak pri lokalnih skupnostih predlagali podroben organigram in zagon neformalnega posvetovalnega telesa, ki bo zajelo vse skupine mladih v lokalni skupnosti glede na različne segmentacijske določevalce (starost, spol, interesi, vera …). S tako skupino nato lokalna samouprava išče sinergije za področje mladih v njihovi konkretni skupnosti. Funkcionarjem priporočamo, da ne izrekajo populističnih obljub v srečanjih z mladimi, strokovnim delavcem pa, da so do vseh pristno prijazni in da niso sami vzrok ali povod dodatnih težav mladih, ko iščejo kakršnokoli pomoč.
 
Mladi niso zgolj ena izmed družbenih skupin, mladi so vitalni del družbe, kakor drugi segmenti. Zato naj ne bodo zgolj naslovniki naših »rešitev«, ampak aktivni tvorci skupne sedanjosti ter prihodnost.
 
Ignac Navernik, strokovni sodelavec projekta Trialog