Svetovni dan pljučne hipertenzije

SPOROČILO ZA MEDIJE OB SVETOVNEM DNEVU PLJUČNE HIPERTENZIJE

As. dr. Polona Mlakar, dr. med.: Če želimo bolnike ustrezno zdraviti, je pljučno hipertenzijo treba najprej prepoznati

Ljubljana, 5. maj 2024 - Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije ob svetovnem dnevu pljučne hipertenzije, ki ga obeležujemo 5. maja opozarja na relativno slabo poznavanje bolezni med širšo javnostjo in družinskimi zdravniki, kar podaljšuje diagnosticiranje bolnikov in zmanjšuje možnost, da bolniki do ustreznega zdravljenja pridejo pravočasno. »S kampanjo 'Prepoznajmo pljučno hipertenzijo' želimo razširiti zavedanje o obstoju te bolezni in povečati možnost, da bolnik do ustreznega zdravljenja pride v čim bolj zgodni fazi bolezni,« izpostavlja Tadeja Ravnik, predsednica društva.

Pljučna hipertenzija je bolezen, ki prizadene pljuča in srce. O bolezni govorimo takrat, ko je invazivno izmerjen srednji tlak v pljučni arteriji višji od 20 mmHg. To pomeni, da mora srce kri črpati proti večjemu pritisku (uporu) in je zato vedno bolj obremenjeno. Posledično pride do funkcionalnih in morfoloških sprememb desne polovice srca in v končni fazi do desnostranskega srčnega popuščanja, kar je tudi vzrok smrti bolnikov s pljučno hipertenzijo, opozarja as. dr.  Polona Mlakar.

Ključni izziv pri prepoznavanju in diagnosticiranju bolezni predstavljajo atipični simptomi, ki bolezen spremljajo. Simptome pljučne hipertenzije namreč zlahka pripišemo tudi drugim veliko pogostejšim boleznim, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali popuščanje levega srca. Tudi starosti, povišani telesni masi in zmanjšani kondiciji.

Kdaj sploh pomisliti na možnost pljučne hipertenzije? 

»Posamezniki naj bodo v prvi vrsti pozorni na zmanjšanje fizične zmogljivosti, ki se pojavi brez drugih jasnih razlogov. Če ste pred nekaj meseci uspeli brez težav hribolaziti in osvojiti tudi najvišje vrhove, sedaj pa se zadihate že pri hoji v prvo nadstropje ali še huje, pri preoblačenju domače postelje, je to resen opozorilni znak,« izpostavlja Tadeja Ravnik, predsednica društva.

»Bolniki opažajo še omotičnost in omedlevico, zlasti med telesno aktivnostjo tudi bolečine v prsih, pogost kašelj, otekle noge in gležnje ter pospešeno bitje srca. Ko bolezen napreduje do te mere, da resno ogrozi desno stran srca, se lahko pojavijo tudi kronična utrujenost, izraziti edemi gležnjev, utripajoč občutek v vratu, nenehni občutek tiščanja v prsih, občutek polnosti v trebuhu, ustnice in nohti lahko pomodrijo, pojavi se lahko tudi krvav izpljunek in izguba zavesti,« dodaja Tadeja Ravnik.

Več informacij najdete v priloženem sporočilu za javnost.