12. februarja bo tržnica obarvana vijolično - mednarodni dan epilepsije

Drugi ponedeljek v februarju obeležujemo mednarodni dan epilepsije.

Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni. V predelih sveta z razvitim zdravstvom  se pojavlja pri približno 1% prebivalstva. Značilni zanjo so ponavljajoči napadi, ki so različnih oblik. Pogosto jo spremljajo čustvene, umske in socialne posledice, s katerimi pa se vse uspešneje spopadamo. Mnoge so nepotrebne in jih preprečujemo s širjenjem znanja in vedenja o epilepsiji ter tako odpravljamo strahove, predsodke in označenost, ki povečujejo breme bolezni.

V Sloveniji deluje Društvo Liga proti epilepsiji, ki je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno združenje fizičnih oseb, ki so se povezale zaradi reševanja strokovnih zdravstvenih vprašanj ter psihosocialnih problemov, s katerimi se pri svojem delu srečujejo strokovni delavci na področju epilepsije in zaradi medsebojne pomoči bolnikov z epilepsijo in njihovih svojcev.

 

 

Kaj je epilepsija?

Je pogosta motnja v delovanju možganov. Imeti epilepsijo pomeni imeti napade, ki imajo lahko različne oblike. Prizadene 1% ljudi vseh ras in vseh socialnih razredov.

Vzroki nastanka bolezni in simptomi ter znaki so izrazito raznoliki. Pogosto so ti lahko posledica poškodbe možgan, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti.

Napade razdelimo v dve skupini, in sicer na napade, kjer je motena funkcija možganov v celoti (splošni, generalizirani napadi), in na napade, kjer je motena funkcija le dela možgan (parcialni napadi).

Natančno diagnozo lahko postavo samo zdravnik, ki se s to boleznijo ukvarja. Zdravimo jo z zdravili. Zelo pomembno je, da ljudje z epilepsijo redno jemljejo predpisana zdravila in se držijo navodil za zdravo življenje. Ljudje z epilepsijo so sposobni za večino telesnih in duševnih aktivnosti, zaposlitev, športov, itd., upoštevati pa morajo nekatere omejitve.

Epilepsija je bolezen z različnimi obrazi, prognoza je pri večini vrst epilepsije dobra.

Epileptični napad

Večina napadov se dogodi nenadoma in brez opozorila. Trajajo kratek čas in se sami zaključijo. Pogosto ne vemo, kaj je vzrok epileptičnih napadov. Lahko so posledica poškodbe ali okužbe možganov, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih ali dednih motenj. Po obliki so zelo raznoliki. Oseba ima običajno vedno enake napade, pri nekaterih pa se pojavljajo različne oblike.

Kaj storiti ob napadu?

• Osebe ne premikajte, razen če se je napad zgodil na nevarnem mestu (na cesti, vrhu stopnic, ipd.),
• osebo dajte v bočni položaj in ji mehko podložite glavo,
• osebi v usta ne dajajte ničesar!,
• poskrbite, da se ne duši zaradi predmeta v ustih (na primer zobna proteza) in da slina ali kri izteka iz ust,
• poglejte na uro in bodite pozorni na trajanje napada,
• med napadom osebo pustite pri miru,
• po napadu ostanite nekaj časa z osebo, da si opomore,
• ostanite mirni in preprečite zbiranje ljudi okrog osebe v napadu.

Kdaj poklicati reševalce ali zdravniško pomoč?

• Če se je oseba v napadu poškodovala,
• če se napad ne ustavi po 3 minutah ali pa se takoj nadaljuje z naslednjim,
• če oseba po 15 minutah ostane zmedena ali se ji ne povrne zavest,
• če je napad za osebo neobičajen ali pa traja bistveno dlje kot navadno.

Če osebo z epilepsijo poznate, ukrepajte v skladu z navodili zdravnika. Ta navodila se lahko razlikujejo od splošnih navodil na tej strani.

Več informacij najdete na :

https://epilepsija.org/