Izveden večdeležniški posvet na ravni mladinskih delavcev

V organizaciji MO Ptuj kot partnerice pri projektu TRIALOG (ob MO Ptuj pri projektu sodelujejo še CID Ptuj, Mladinski svet MO Ptuj, Ljudska univerza Ormož, Inštitut Avisensa ter Inštitut za proučevanje enakosti spolov, ki je vodilni partner) smo danes, 2. junija 2023, izvedli prvega od štirih večdeležniških posvetov, ki se jih udeležuje strokovna javnost. S posveti želimo pridobiti čim več kvalitetnih predlogov, kako izboljšati področji duševnega zdravja in preprečevanja nasilja med mladimi in izboljšati odzivnost mladih in njihovo vključevanje na različnih nivojih delovanja, od lokalnega do nacionalnega prostora.

Na posvetu, ki se je odvil v spletnem okolju, so se nam pridružili naslednji gostje: Nataša Vidovič, strokovna delavka z Elektro in računalniške šole Ptuj, prof. dr. Lenart Škof, dekan fakultete Alma mater Europaea – Institutum studiorum humnitatis, Vesna Pogačnik, strokovna delavka s Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, Klavdija Mirič, strokovna delavka iz Andragoškega zavoda Maribor, Polona Kiker, strokovna delavka z II. gimnazija Maribor, Tanja Božič, strokovna delavka z Ljudske univerze Ptuj, in Suzana Bukovnik, mladinska delavka iz Javnega zavoda ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi.

Sogovorniki so izpostavili potrebnost doživljanja naše družbe na splošno, kulture in demokratičnega sistema kot tkanine, ki jo vsi skupaj tkemo in za katero smo skupaj odgovorni. Spremembe v odnosu do tega, kar je t. i. skupno, kaj dajemo v skupni prostor preko izjav, ravnanj, obnašanj, soustvarja tkanino. Čeprav težave v duševnem zdravju niso od včeraj, o njih se je poročalo že dolgo pred epidemijo Covid, pa so v smislu neke skupne skrbi očitno vedno ostale na ravni strokovnih krogov. Zelo redko pa opozorila prodrejo do nivoja odločevalcev, ki imajo moč, da nekaj spremenijo. Zato se pogosto zgodi, da se na dogodke odzivamo kampanjsko: nek fenomen izbruhne, nato pa nagovarjamo zgolj tistega.

Sodelujoči so naslovili tudi potrebo po spremembi kurikula, v katerega naj se sistematično, po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali vključijo tudi vsebine s področja duševnega zdravja in naslavljanja nenasilnih veščin. Prav tako moramo premisliti naše koncepte s področja nasilja in njegovih oblik. Z verbalnim nasiljem lahko dosežemo veliko prav tako drastičnih učinkov kot s fizičnim ali spolnim nasiljem. Čeprav se načini komunikacije spreminjajo, pa ne smemo pozabiti ravno na to, da smo ljudje bitja, ki lahko govorijo. Pogovor je osnovna oblika komunikacije in doseganja drugega.

Naslovili smo tudi potrebo po večji dostopnosti kakovostnih strokovnih delavcev, po eni strani specialistov za duševno zdravje, po drugi strani pa opolnomočenih vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev, mladinskih in drugih delavcev, ki bodo usposobljeni za odprto naslavljanje tematik, ki se pojavljajo med mladimi, vse bolj pa se širijo tudi na skupino otrok v zadnji triadi osnovne šole.

V povezavi z duševnim zdravjem še vedno obstaja stigma, ki se kaže tudi v različnem vrednotenju, razumevanju in znanju o fizičnem in duševnem zdravju. Tudi na področju nasilja povzročitelji še vedno prepogosto veljajo za heroje in zgled moči. Obe stigmi bo mogoče odpraviti samo z doslednim javnim naslavljanjem problematik, zlasti s strani mladih v smeri medvrstniškega in medgeneracijskega sodelovanja, torej z zavedanjem, da v vseh pogledih varen skupni prostor gradimo zgolj vsi prebivalci skupaj.

Ignac Navernik, MO Ptuj

Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469.000,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. 

To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.