Arheološke raziskave na Stari steklarski

Arheološke raziskave, ki trenutno potekajo na območju severnega predela Jadranske ulice, severnega dela Vrazovega trga, Šalamunovi ulici in na dvorišču stare steklarske delavnice (Stara steklarska) so do sedaj postregle z mnogimi zanimivimi in večkrat tudi nepričakovanimi odkritji.

Predhodno izvedeno sondiranje, zaradi ugotavljanja arheološkega potenciala, je dalo slutiti da se tu pod tlaki ulic, trga in dvorišča skriva prava zakladnica arheoloških odkritij. Ne glede na to pa je bila kvaliteta tu ohranjenih arheoloških ostalin svojevrstno presenečenje tudi za poznavalce ptujske zgodovine. Ta pregovorno temelji predvsem na rimskodobni dediščini, medtem pa ko pri sedanjih raziskavah gre predvsem za mlajše najdbe, ki se razvrščajo v dolgem nizu od zgodnjega srednjega veka oz. časa nastajanja srednjeveškega Ptuja pa vse do novega veka oz. 18.-19. stoletja. Arheološke raziskave so, prav tako nekoliko nepričakovano, postregle tudi z vpogledom v polpreteklo zgodovino mesta - pri pripravljalnih gradbenih delih oz. odstranjevanju asfaltnih cestišč smo odkrili in na zahtevo arhitektov tudi dokumentirali dobro ohranjena tlakovanja narejena iz tako imenovanih mačjih glav (prodnikov) iz začetka 20. stoletja, in to na vseh ulicah in trgu. In kot so pokazale nadaljnje raziskave, bi lahko novoveški Ptuj oklicali za »mesto mačjih glav«.

Na območju Stare steklarske smo odkrili dobro ohranjene arhitekturne sklope in posamezne hiše ki so tu stale v 18., 17. in celo že v 15. stoletju. Del dvorišč pa presenetljivo tudi nekateri prostori v hišah so imeli tlake narejene iz že omenjenih mačjih glav. Ne glede na to, da je šlo za relativno preprosti in dostopni material, so polagalci tlakov pokazali veliko obrtniške spretnosti ali celo umetniške ustvarjalnosti tako pri izbiri raznovrstnih prodnikov, kot pri njihovi obdelavi ter samem polaganju.

In kaj smo novega ugotovili o srednjeveškem in novoveškem Ptuju? Medtem ko dispozicija objektov oz. hiš in njihovih dvorišč kaže, kako se je oblikovala današnja prostorska zasnova tega predela mesta, pa nam odkrite posamezne najdbe in situacije pripovedujejo o opremljenosti prostorov in njihovi namembnosti. Portali vrat, kurišča oz. peči, baze stopnic nekoč vodečih v višja nadstropja in ohranjeni inventar pričajo o urejenosti prostorov v hišah. Sedimenti in smetišča ter greznice na dvorišču (za arheologe prave zakladnice) skrivajo množico odvrženih odlomkov in ali pa tudi celih predmetov vsakodnevne rabe.

Posebno presenečenje in veselje je prineslo odkritje ostalin hiše, ki je stala in zgorela v požaru v 15.-16. stoletju. Pod ruševinami njenih sten je ležal celoten, dobro ohranjen inventar shrambe (kuhinje?) s številnimi lončki, skledami in drugim posodjem, ki je deloma vsebovalo tudi (ostanke?) hrane, v ognju prežgane žitarice. Kot kaže, pisni viri niso pretiravali in je bil dejansko srednjeveški ni zgodnje novoveški Ptuj pogosto prizadet z obsežnimi požari …

Na spremembe oz. postopni razvoj mestne ureditve kaže tudi odkritje iz Vrazovega trga - tu je nekoč stala hiša postavljena v istem nizu ob Jadranski kot današnji Muzikafe.  Ozka ulica, predhodnica današnjega trga, pa je tekla ob njeni južni stranici. Tudi ta hiša je bila uničena v obsežnem požaru, na kar kažejo ostanke podrtih lesenih konstrukcij (tramov) višjih nadstropij na ležečih na njenih tleh ter sledi ognja na še kar visoko ohranjenih zidovih in portalih vrat …

Najdbe iz Jadranske in Šalamunove kažejo na razvoj teh ulic prav od začetka njihove vzpostavitve v srednjem veku pa vse do danes. Pod tlaki iz mačjih glav so se ohranili nizi starejših prodnatih tlakovanj ulic, ki so se še bolj strmo kot danes spuščale iz Prešernove oz. zgornje na spodnjo dravsko teraso in proti Dravi. Ob raziskavah dokumentirani starejši temelji in zidovi današnjih hiš kažejo na njihov stavbni razvoj. Najstarejše izmed hiš so imeli vstope ohranjene celo več kot 1 m pod današnjo hodno površino kar kaže, koliko se je v zadnjih 800 letih dvignila površina ulic.

Opisane sklope odkritih ostalin in najdb iz novega in srednjega veka dopolnjujejo odkritja iz rimskega obdobja. Na spodnjem delu Jadranske ulice, tik ob Vrazovem trgu, smo na globini 1,5 m odkrili tlakovanje oz. potko, ki je vodila v smeri vzhod - zahod, pravzaprav vzporedno z današnjo Prešernovo ulico (ta leži na stari rimskodobni cesti), ampak seveda precej nižje, ob vznožju terase po kateri poteka Prešernova. Ta najdba kaže, da so se v času po obsežnih poplavah, ki so v 3. stoletju prizadele rimskodobni Ptuj, njegovi takratni prebivalci ponovno vrnili v preoblikovani prostor pod zgornjo teraso, na obrobje dravske poplavne ravnice in poskušali naravi nazaj iztrgati prostor, kar jim ga je v omenjeni katastrofalni ujmi vzela reka.

Najbrž v teh prizadevanjih naših prednamcev lahko iščemo zametke današnje ureditve tega predela Ptuja, ki ga je v 13. stoletju dokončno določila gradnja mestnega obzidja, to pa je ustvarilo okvir za nadaljnjih 700 let njegovega urbanega razvoja.

Rene Masaryk