Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
V programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča in praporščaki iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Območnega združenja Slovenskih častnikov Ptuj, Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Društva generala Maistra Ptuj ter Kluba brigadirjev Ptuj pod poveljstvom Francija Hliša.
Slavnostni govornik je bil dr. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V kulturnem programu je nastopila Nuška Drašček ob klavirski spremljavi Jake Puciharja.
GOVOR SLAVNOSTNEGA GOVORCA
Mineva 31 let od prelomnega 23. decembra 1990, ko se je na plebiscitu skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo in 30 let od osamosvojitve Republike Slovenije. Ni dvoma, da je Slovenija v 30 letih samostojne poti in demokracije zahodnega tipa naredila velik korak naprej, postala je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij, del razvitega ter globalnega sveta in posledično tudi informacijska družba. O napredku priča tudi eden od osnovnih kazalnikov, BDP na prebivalca. Slednji je bil leta 1991 štirikrat nižji kot leta 2020, saj je znašal 5.131 oziroma 22.014 evrov in je v standardih kupne moči v letu 2020 znašal 89 odstotkov povprečja EU. V treh desetletjih se je razvilo veliko globalno uveljavljenih podjetij, pohvalimo se lahko z izjemnimi dosežki v znanosti, kulturi, športu, praktično na vseh segmentih družbe dosegamo rezultate svetovnega pomena. Po drugi strani se po 30 letih zdi, da kot družba še nismo bili tako razdeljeni. Res poseben fenomen, kot da brez delitev, brez miselnosti naši in vaši, ne moremo živeti. Že znanim delitvam je 'Covid kriza' prinesla še dodatne. Biti strpen, spoštovati sočloveka in drugače misleče, bi moralo biti vodilo vsakega izmed nas. Še več, to bi moralo biti nekaj samoumevnega in nekaj, kar pritiče človeku v začetku 21. stoletja.
Slovenija se je pred tremi desetletji odločila za pragmatičnost in postopnost sistemske preobrazbe. Glede na tedanje zgodovinske okoliščine je bila odločitev izogibati se dodatnim šokom smiselna, ni pa mogoče z gotovostjo oporekati stališču, da se je tako imenovani gradualistični pristop sčasoma izpel in da bi morali bolj pospeševati razvoj, konkurenčnost in predvsem sprejeti trajnostno vizijo. Privatizacija je bila zagotovo najzahtevnejši tranzicijski proces in kar zadeva to področje, sta žal še zmeraj nacionalni interes in strategija odvisna od vsakokratne vladajoče politične garniture. Nedvomno so danes nujne nekatere strukturne reforme, v prvi vrsti zdravstvena in pokojninska, kar terjajo predvsem obstoječe in pričakovane demografske spremembe. Na eni strani visoka zadolženost (v Sloveniji je trenutno javni dolg že skoraj na 90 odstotkih BDP), na drugi strani vedno večji prepad med bogatimi in revnimi, to je nedvomno rak rana trenutne svetovne finančne ureditve, tudi evrskega območja, katerega del je naša država. Mladi, ki so pogosto podvrženi negotovim oblikam dela, prav tako težko pridejo do stanovanj, saj se med drugim soočamo s kroničnim pomanjkanjem neprofitnih najemnih stanovanj. Žal se kljub sprejeti zakonodaji in spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja, še danes soočamo s precejšnjimi razlikami med statističnimi regijami.
Izzivov je sicer še precej, a kljub preizkušnjam lahko vsak izmed nas prispeva k boljši družbi, vsi nosimo odgovornost za prijaznejši jutri, nenazadnje tudi za zeleno in kakovostno okolje, ki ga za zdaj, tudi v naši državi, še vedno jemljemo kot nekaj samoumevnega. Prepričan sem, da z jasno zastavljeno strategijo in s prioritetami, predvsem pa s povezanostjo, pozitivno naravnanostjo, spoštovanjem in strpnostjo, lahko premagamo izzive in dosežemo vse potrebno.
Spoštovani, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prav tako ob 30. letnici Republike Slovenije. Pogumno stopimo v bližajoče se novo leto! Srečno 2022!