Projekt Vseslovensko petje s srci

Gre za projekt, ki povezuje vse generacije, vse družbene sloje, neguje slovensko kulturo in jezik, krepi nacionalno indentiteto in ustvarja boljše vzdušje v družbi. Hkrati se lahko z nami povežejo tudi Slovenci in Slovenke, ki živijo izven naših meja.  Projekt je nastal leta 2018 in je bil prvič organiziran 4. 6. 2018.

Petje vpliva na nas harmonično, to dokazujejo tudi znanstveniki, ki uporabljajo petje pri zdravljenju, blaženju in okrevanju po veliko različnih boleznih. Skupinsko petje je odlično sredstvo vzajemnega usklajevanja diha, duha in notranjega ravnovesja pevcev. Z njim ustvarimo prostor ljubezni. Ljubezen, ki jo naša naša država nosi že v imenu – Slovenija. Čas je, da se zavemo pomena našega naroda, jezika, kulture in prostora, kjer živimo.

Da je Slovenija biser na svetu, nam pripovedujejo tisti, ki pridejo k nam. Sami pa se tega  premalo zavedamo.

Petje je  tisto, ki nas že od nekdaj druži, povezuje in ohranja kot narod s svojim jezikom. Bogata zakladnica ljudskega izročila, ki je še vedno živa, nalaga sedanji  generaciji dolžnost, da jo ohrani tudi za bodoče generacije.

Imamo največ pevskih zborov na kvadratni kilometer na svetu. Smo narod petja. Petje nas druži in povezuje. S petjem izkazujemo svojo pripadnost in gradimo identiteto.

S petjem tudi bolje dihamo, ustvarimo prostor miru, naša srca se odprejo, pridemo v stanje harmonije in veselja.

Skupno prepevanje prispeva k povečanju energije, nas poveže v eno zvočno celoto. To so vedeli že naši predniki, ki so ob delu vsakodnevno skupaj prepevali. Sodobni svet nas je od te prvobitnosti odtujil in osamil. Spremenil se je vrednostni sistem, ki vzpodbuja potrošništvo in individualizacijo. Umikamo se sami od sebe in smo nesrečni.

Pozabljamo, da je moč naroda v njegovem izročilu, ki je na Slovenskem še vedno močno. V naših ljudskih pesmih najdemo vero, upanje, nauke in svarila, sporočila iz davnine.

»Pesem je izročilo spomina, stik z dušo naroda«, pravi Ljoba Jenče.

Po naši tradiciji je zavetnik sveti Jurij na ta dan prinašal vejico v hišo za dobro letino. Zakaj potem ne bi prepevali vsak zase, drug za drugega prav na ta dan, ki nas  po naši tradiciji povezuje  z obiljem in srečo.

Primer dobre prakse iz preteklega leta Ravne na Koroškem: https://www.ravne.si/objava/188660.

Torej, 23. aprila, med 10. in 11. uro, pojemo naše slovenske pesmi.

Matea Brečko, pobudnica projekta