Dragocenosti iz ptujske knjižnice razstavljene v Narodnem muzeju Slovenije

SPOROČILO ZA MEDIJE

Dragocenosti iz ptujske knjižnice razstavljene v Narodnem muzeju Slovenije

Zbirka rokopisnega in tiskanega gradiva Herbersteiniana, ki jo hrani ptujska knjižnica, bo kmalu na ogled na razstavi Spomin Slovenije II v Narodnem muzeju Slovenije. Izredno občutljivo gradivo je zaradi krhkosti materialov širši javnosti predstavljeno le redko, zato priložnosti za ogled ne gre zamuditi.

V četrtek, 12. novembra 2026, ob 18. uri bodo v atriju Narodnega muzeja Slovenije odprli razstavo Spomin Slovenije II. Na ogled bo deset enot dokumentarne dediščine, ki so jih oktobra lani vpisali na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta. Ena od njih je zbirka Herbersteiniana, ki jo hranijo v Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Zbirka obsega dela Žige Herbersteina ter rokopisno in tiskano gradivo o rodbini Herberstein, nekdanji lastnici Ptujskega gradu. Razstava bo na ogled do 7. januarja 2027. Častna pokroviteljica razstave je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

O razstavi

Razstava v imenu nosi dvojico, saj so prvo tovrstno razstavo pripravili leta 2023. Takrat so predstavili prvih deset enot dokumentarne dediščine, ki so bile na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta vpisane leta 2022. Na drugi razstavi bo na ogled novih deset enot na omenjeni listi: celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga (1931); Črnjanski rokopis (1633–1707); Giuseppe Tartini, Znanstvena dela (1. polovica 18. stoletja); Herbersteiniana (16. in prva polovica 19. stoletja); Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov (od 11. do sredine 19. stoletja); Metliška cehovska knjiga (1587–1741); Statut Pirana (1307); Togo album: fotografski arhiv Codelli-Poljanec iz nemške kolonije Togoland v zahodni Afriki (1911–1914); Valvasorjevi tiski (1679–1689) in Zemljevid Kranjske Ducatus Carnioliae tabula chorographica avtorja Janeza Dizme Florjančiča (1744).

V Narodnem muzeju Slovenije so razstavo pripravili skupaj s še osmimi kulturnimi ustanovami. To so: Arhiv Republike Slovenije, Belokranjski muzej Metlika, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Narodna in univerzitetna knjižnica, Pokrajinski arhiv Koper, Slovenski etnografski muzej in Zemljepisni muzej pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.

Razstavljeno gradivo je izredno občutljivo, zato zahteva posebne pogoje hrambe. Razstavni prostori bodo zato temnejši, bodo pa obiskovalci ob vhodu lahko zaprosili za LED svetilko. Prvič bodo knjige lahko tudi vonjali. V Narodnem muzeju Slovenije so se namreč povezali s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in centrom odličnosti GreenHer, kjer so poustvarili dva avtentična vonja razstavljene dediščine.

O zbirki Herbersteiniana

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj že od ustanovitve skrbi za zbiranje, ohranjanje in strokovno obdelavo domoznanskega gradiva in za zbirko starih tiskov. Dragocene tiske v Domoznanskem oddelku hranijo pod posebnimi pogoji, javnosti so dostopni le izjemoma. Med knjižnimi dragocenostmi izstopa zbirka Herbersteiniana. Šteje osem fizičnih zvezkov, ki vsebujejo različno rokopisno ter tiskano gradivo, vezano na rodbino Herberstein. Gre za več starejših tiskov o zgodovini rodbine Herberstein, pa tudi veliko del avtorja Žige Herbersteina (1486−1566), vojaka, humanista in enega najslavnejših diplomatov 16. stoletja. V zgodovino se je zapisal s svojim delom Moskovski zapiski (1549), ki je bilo kasneje še velikokrat prevedeno in izdano. Prva izdaja v Sloveniji ni ohranjena, na Ptuju pa hranijo prvo italijansko izdajo (1550) in antwerpensko latinsko izdajo (1557). V poznih letih svojega življenja je Herberstein izdal tudi nekaj avtobiografskih del, med katerimi se odlikuje delo Gratae posteritati (1560). Izvod tega dela, ohranjen na Ptuju, je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu. Posebno vrednost zbirki daje tudi dejstvo, da izvira iz Herbersteinove knjižnice na Ptuju.

Dela iz zbirke Herbersteiniana so v digitalni obliki predstavljena in dostopna tudi na portalu Digitalna knjižnica Slovenije. Leta 2014 je knjižnica v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla izdala faksimile dela Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu), ki ga spremlja obsežna študijska izdaja s prevodom v slovenski jezik (gre za prvi prevod dela nasploh) in spremnimi študijami več avtorjev.

O registru Spomin sveta

V Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so leta 1992 vzpostavili register Spomin sveta (Memory of the World). Z njim želijo zavarovati najdragocenejše pisne dokumente, ki pričajo o zgodovini in spominu človeštva, jih narediti dostopne in poudariti njihov pomen. Register obsega več sto najdragocenejših pisnih dokumentov iz arhivov, knjižnic, muzejev in drugih ustanov z vsega sveta. V registru so knjižne zbirke, rokopisi, glasbene partiture, slike, zvočni in filmski posnetki.

Program Spomin sveta zajema več registrov: nacionalnega, regionalnega in mednarodnega. Slovenija ima trenutno na mednarodnem seznamu vpisan Supraseljski rokopis iz 10. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Na slovensko nacionalno listo so leta 2022 uvrstili prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk. Med njimi je bil tudi Ptujski mestni statut iz leta 1513, ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. Lani so jih dodali še deset.

Izjavi vodje Domoznanskega oddelka in direktorice ptujske knjižnice

Vodja Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Mira Petrovič: »Razstava Spomin Slovenije II ponuja edinstveno priložnost za ogled dragocenih primerkov pisne kulturne dediščine, ki jih zaradi njihove občutljivosti le redko lahko vidimo v izvirniku. Iz zbirke Herbersteiniana bodo na ogled italijanska izdaja Moskovskih zapiskov (1550), rokopis na pergamentu (18. stoletje) in delo Gratae posteritati (1560). Zadnje navedeno delo bo zaradi krhkosti papirja na ogled le nekaj dni, nato ga bo nadomestil faksimile.«

Direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek: »Študijska knjižnica na Ptuju, predhodnica današnje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je leta 1948 kot ustanovni fond prevzela tudi knjige iz knjižnice Muzejskega društva Ptuj ter nekdanjih plemiških knjižnic. Nekatere dragocene tiske smo pridobili tudi v kasnejšem obdobju. Izjemno ponosni smo, da je bila zbirka Herbersteiniana vpisana na UNESCO Nacionalno listo Spomin sveta. Tako kot vpis na Nacionalno listo pomeni tudi predstavitev zbirke Herbersteiniana na razstavi Spomin Slovenije II v Narodnem muzeju Slovenije velik prispevek k prepoznavnosti dragocene pisne kulturne dediščine, ki jo hranimo v ptujski knjižnici, ter vloge knjižnice pri njenem ohranjanju.«