Prva izdaja Prešernovega Krsta pri Savici v fondih ptujske knjižnice

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj že od ustanovitve naprej skrbi za ohranjanje kulturne dediščine: zbira gradivo trajne vrednosti s področja znanosti, književnosti in umetnosti, skrbi za zbirko redkih in dragocenih starih tiskov ter zbira in ohranja domoznansko gradivo s področja Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. Eden od dragocenih tiskov, ki jih hrani v svojih fondih, je tudi prva izdaja Krsta pri Savici, prve umetniške epsko-lirske pesnitve v slovenskem jeziku. Ptujski izvod izvira iz knjižnice Mestnega Ferkovega muzeja v Ptuju (Städtische Ferk Museums Bibliothek Pettau).

France Prešeren (Vrba, 1800–1849, Kranj), avtor pesnitve, je eden najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev. Velja za utemeljitelja modernega slovenskega pesniškega jezika in ustvarjalca, ki je povzdignil slovensko književnost na evropsko raven. Literarna zgodovina ga uvršča med najvidnejša imena evropske romantične poezije.

France Prešeren (vir: dLib, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK)

Šolal se je v Ljubljani, kjer je dokončal šest razredov gimnazije (1813–1819) in dva letnika filozofije na liceju (1819–1822). Po končanem študiju prava na Dunaju (1828) in opravljenem sodniškem in odvetniškem izpitu (1832) se je kot koncipient zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Blažu Crobathu (1834–1846). Samostojno advokaturo v Kranju je odprl šele leta 1846.

Svoje pesmi je objavljal v tedniku Illyrisches Blatt, v almanahu Kranjska čbelica in v Bleiweisovih Novicah. Sprva je pisal lahkotne ljubezenske pesmi, pozneje osebnoizpovedno liriko v romantičnem slogu (Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Glosa, Krst pri Savici idr). V tretjem obdobju njegovega ustvarjanja je opazen odmik od osebne k družbeni tematiki, deloma tudi k prigodniškemu pesnjenju (K slovesu, Sila spomina, Zdravljica, Neiztrohnjeno srce idr.). Poezije, svojo edino pesniško zbirko, ki predstavlja prvo umetnostno dozorelo in evropsko primerljivo delo slovenske poezije, je izdal leta 1847. S svojimi družbeno obarvanimi verzi je aktivno posegal v slovensko narodno in kulturno življenje in pomembno vplival na slovensko narodno zavest.

Prešernov Krst pri Savici, prva umetniška epsko-lirska pesnitev v slovenskem jeziku, velja za mojstrski primer evropskega romantičnega pripovedništva v verzih. Literarna zgodovina ga uvršča med ključna dela slovenske književnosti. Zgodovinsko zaledje pesnitve je povzeto iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske in Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (Paternu, 1994: 147). Dogajanje, postavljeno v bohinjsko pokrajino, opisuje nasilno pokristjanjevanje karantanskih Slovanov v 2. polovici 8. stoletja in zadnji upor poganske vojske zoper bavarsko krščansko vojsko ter njene domače sobojevnike. Boj se konča s porazom poganov leta 722 in njihovim pokristjanjenjem. Glavna junaka pesnitve sta Črtomir, poveljnik majhne in neuklonljive poganske vojske, in njegova ljubezen Bogomila, hči poganskega svečenika boginje Žive.

France Prešeren: Krst pri Savici (arhiv KIPP).

Odlomki pesnitve so postali moto slovenskega narodnega življenja: “Nar več sveta otrokam sliši Slave, tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti vóljo vero in postave. Ak pa naklonijo nam smert bogovi, manj strašna noč je v černe zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!”

Lirsko-epska pesnitev z ljubezensko, narodno-zgodovinsko in religiozno tematiko se loteva številnih vprašanj: vprašanja narodove, družbene in posameznikove svobode, kamor spada tudi pravica do svobodne izbire vere, družbenih zakonov in načina življenja, vprašanja bratomorne vojne ter človekove osebne usode v kritičnih trenutkih zgodovine, vprašanja človekovega iskanja osebne sreče, hrepenenja po ljubezni, pa tudi življenjskega obupa, odpovedi in vdanosti v usodo.

Prešeren je svojo povest v verzih spisal v drugi polovici leta 1835. Izdal jo je 14. aprila 1836 v samozaložbi. V mehke platnice vezano knjižico s 36 stranmi je posvetil Matiju Čopu, svojemu tragično preminulemu prijatelju in literarnemu mentorju. Natisnil jo je ljubljanski tiskar in založnik Jožef Blaznik v 600 izvodih. V času Prešernovega življenja je bilo delo objavljeno še dvakrat: leta 1844 v Bleiweisovih Novicah (1844) in leta 1847 v Prešernovih Poezijah (Kos, 2000: 15).

Po pesnikovi smrti je delo doživelo številne izdaje in prevode. S svojim sporočilom je že od nekdaj vznemirjalo literarne raziskovalce, saj metaforizacija zgodbe z zgodovinsko, bivanjsko in versko problematiko omogoča različna branja in interpretacije. Krst pri Savici je bil tudi spodbuda številnim slikarjem, da so pesnitev ilustrirali s svojim videnjem opevanih dogodkov.