🌱 Izmenjava semen in sadik
16:30 Predstavitev podjetja Micronatura s predstavitvijo tehnologije efektivnih mikroorganizmov EM
17:00 Začetek izmenjave semen
Zraven semen lahko na izmenjavo prinesete tudi sadike, ki naj bodo označene z nazivom rastline.
1. Na izmenjavo semen prinesete že pripravljene popisne liste s pritrjenimi semeni ali prinesite semena s seboj in popisne liste pripravite pred dogodkom.
2. Oglasite se pri stojnici z napisom REGISTRACIJA, kjer vas bomo evidentirali in kjer boste predali popisne liste s semeni. Koliko popisnih listov boste prinesli, toliko evidentnih listov vam bomo izročili. V nadaljevanju boste lahko izbrali toliko popisnih listov s semeni, kot ste jih prinesli na izmenjavo.
3. Nato bomo popisne liste s semeni razvrstili po kategorijah, da bo izmenjava lažja.
4. Ko bomo naznanili začetek izmenjave semen, boste prosto izbrali semena na stojnicah. Evidenčni listek, ki ga boste prejeli za vsak popisni list s semenom ob registraciji, boste zamenjali s poljubnim popisnim listom s semenom.
Semena so bogastvo naroda, dežele. Zavedamo se, da se trajnostna lokalna samooskrba začenja pri semenih. Premalokrat se zavedamo pomena ohranjanja slovenskih avtohtonih sort, ki so naša kulturna in naravna dediščina ter prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti.
V času nepredvidenih geostrateških, podnebnih in gospodarskih razmer je posebej pomembno, da zna čim več ljudi poskrbeti za lastno prehransko varnost, katere temelj so semena. Slovenska semena, tista ki se ohranjajo iz roda v rod in so naravno požlahtnjena imajo največjo vrednost, čeprav takšne rastline včasih nimajo največjega donosa, imajo pa tradicionalen okus in vonj. Rastline, zrasle iz slovenskih semen prispevajo k raznoliki in hranljivi prehrani in imajo specifične lastnosti ter so prilagojena našemu okolju.
Mnoge stare sorte imajo bogatejšo prehransko vrednost, višjo vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov v primerjavi z modernimi sortami. V Sloveniji smo izgubili že 80 odstotkov semen, zato je vsako ohranjeno seme, ki živi, in raste vsako leto znova posebej dragoceno.
Stare sorte semen so bolj prilagojene našemu podnebju in tipu tal. So bolj odporne na sušo in ekstremne temperature, kar omogoča lažjo pridelavo, pogosto brez namakanja in uporabe kemičnih sredstev. Večinoma so bolj odporne na lokalne škodljivce in bolezni.
Namen dogodka je preprost: Izmenjava lokalno pridelanih semen od vrtnarja do vrtnarja. S tem dogodkom želimo povezati različne vrtičkarje v širši okolici ter spodbuditi tradicijo izmenjave dobrih semen, tako kot so to delali že od nekdaj.
Poleg tega je ključno za samooskrbo, da imamo doma nekaj lastnih semen in znanje, kako semena pridelati, odbrati ter shranjevati.
Semena so bogastvo naroda, dežele. Zavedamo se, da se trajnostna lokalna samooskrba začenja pri semenih. Premalokrat se zavedamo pomena ohranjanja slovenskih avtohtonih sort, ki so naša kulturna in naravna dediščina ter prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti.
V času nepredvidenih geostrateških, podnebnih in gospodarskih razmer je posebej pomembno, da zna čim več ljudi poskrbeti za lastno prehransko varnost, katere temelj so semena. Slovenska semena, tista ki se ohranjajo iz roda v rod in so naravno požlahtnjena imajo največjo vrednost, čeprav takšne rastline včasih nimajo največjega donosa, imajo pa tradicionalen okus in vonj. Rastline, zrasle iz slovenskih semen prispevajo k raznoliki in hranljivi prehrani in imajo specifične lastnosti ter so prilagojena našemu okolju.
Mnoge stare sorte imajo bogatejšo prehransko vrednost, višjo vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov v primerjavi z modernimi sortami. V Sloveniji smo izgubili že 80 odstotkov semen, zato je vsako ohranjeno seme, ki živi, in raste vsako leto znova posebej dragoceno.
Stare sorte semen so bolj prilagojene našemu podnebju in tipu tal. So bolj odporne na sušo in ekstremne temperature, kar omogoča lažjo pridelavo, pogosto brez namakanja in uporabe kemičnih sredstev. Večinoma so bolj odporne na lokalne škodljivce in bolezni.
