BORIS ŽOHAR v Miheličevi galeriji Ptuj

V Miheličevi galeriji Ptuj v pustnem času odpiramo razstavo  Borisa Žoharja PLANET MASK. Odprtje bo v četrtek, 5. februarja 2026, ob 18. uri.

Slikarju Borisu Žoharju lik kurenta ter njegovo starodavno in skrivnostno poslanstvo v svetu kulture maskiranja že od nekdaj pomenita neizčrpen motiv in umetniški navdih za likovno ustvarjanje. Na ogled bo najnovejši slikarski opus na temo kurenta in njemu podobnih pustnih mask iz Slovenije in Evrope, ki je nastal leta 2025 in bo premierno razstavljen v Miheličevi galeriji. Umetnika in njegovo delo bo predstavil etnolog dr. Aleš Gačnik. Razstava bo na ogled do 5. aprila 2026.

Razstava: Boris Žohar, Planet mask, 2025, risbe, pastelni svinčnik

5. 2. – 5. 4. 2026

Miheličeva galerija Ptuj (Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož)    

Kustodinja razstave: Stanka Gačnik, muzejska svetnica

»Pri obravnavi ustvarjalcev kot je Boris Žohar, se neizogibno odpira vprašanje razmerja med ljubiteljskim slikarstvom, naivno umetnostjo in ljudsko kulturo. Ta razmerja niso enoznačna, temveč dinamična in večplastna. Njena moč ni v natančnosti, temveč v izraznosti. Ljubiteljski slikarji, ki črpajo motive iz tradicije, v primeru Žoharja iz bogate zakladnice tradicionalne pustne kulture, niso niti etnografi niti akademski umetniki, temveč posredniki med vsakdanjo kulturo skupnosti, likovnim izrazom in interpretacijo, ki ima lastna pravila, logiko in poetiko. To ne pomeni, da gre za umetnost brez refleksije. Ravno nasprotno, pri mnogih avtorjih je izbira »naivnega« ali »ljudskega« izraza zavestna odločitev. So vizualni eseji, ki ne nadomeščajo etnografskih virov, ampak jih dopolnjujejo ter razkrivajo naš odnos do kulture mask in maskiranja, kot zelo pomembnega kulturnega in človeškega fenomena v zgodovini civilizacij. Žohar s svojim novim likovnim ciklom, ki je nastal leta 2025, za izbrane evropske tradicionalne pustne maske in skupine ne ustvarja etnografski katalog, temveč vizualni dialog med kulturami. Upodobljenci se na njegovih slikah srečujejo v skupnem likovnem izrazu, ki presega nacionalne meje tradicionalne pustne kulture. Njegov likovni izraz ostaja prepoznaven, »ljudski«, mestoma okoren, barvno profiliran z rjavo, rdečo in črno barvo, s katero želi ustvariti vizualno napetost. Maskirni liki so postavljeni v idealizirane ambiente, v stilu tipskih ozadij - romantičnih hiš, vasi, pokrajin, ne glede na provienco našemljencev.

Žohar nas nekako vabi, da na osnovi njegovih vizualnih upodobitev sami pristopimo k odkrivanju mitoloških pomenov v tradicionalni maskirni kulturi Evrope. Pustna dediščine tako ni nekaj, kar se zgolj ohranja, temveč nekaj, kar vedno znova ustvarjamo – tudi skozi umetnost«. (Iz besedila dr, Aleša Gačnika v katalogu razstave).

Boris Žohar (1952, Zabovci, Ptuj). Po končani osnovni šoli se je kmalu zaposlil v trgovskem podjetju Mercator – Izbira Panonija (MIP) na Ptuju, kjer se je izučil za aranžerja in to delo opravljal do leta 1993. Ob delu se je posvečal umetniškemu ustvarjanju, v največji meri slikarstvu, deloma tudi kiparstvu. Po letu 1993 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca, leta 2012 se je upokojil ter se povsem posvetil likovnemu ustvarjanju.

Leta 1974 se je udeležil prve kolonije likovnih samorastnikov v Selišču ter leta 1979 prve mednarodne kolonije likovnih samorastnikov v Trebnjem, ki predstavlja temeljno prelomnico in velik preobrat v njegovem slikarstvu, saj mu je z motivom kurenta dokončno uspelo najti svoj prepoznavni likovni izraz. Postal je eden najbolj prizadevnih in prepoznavnih umetnikov tudi v mednarodnem prostoru. Od takrat dalje velja za enega najvidnejših slovenskih slikarjev naivne umetnosti ter magičnega (mitološkega) realizma. Žoharjevo slikarstvo pomembno sooblikuje polje slovenske (in svetovne) naivne umetnosti tudi danes.

Svoja likovna dela je razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini (Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Slovenski etnografski muzej Ljubljana, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, Muzej Max Rourny Parz, Muzej naivne umetnosti Vique v Franciji, Muzej naivne umetnosti Svetozarevo v Srbiji). Njegov slike kurentov so razstavljene v številnih privatnih zbirkah ter so del muzejskih in galerijskih zbirk domala po celem svetu. Od leta 1984 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Živi in ustvarja na Ptuju.