ZVOČNI KALEJDOSKOP: Od renesanse do sodobnosti

 

VSTOP PROST!

 

Vabijo:

Glasbena šola Karol Pahor Ptuj

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Društvo Nova glasba

Kontakt:

Feguš Quartet, info@fegus-quartet.com

Program:

Michael Praetorius (1571 – 1621)
Melchior Vulipius (1570 – 1615)
Johann Crüger (1590 -1662)

NUN KOMM, DER HEIDEN HEILAND

Dietrich Buxtehude (1637 -1707)
BuxWV 211
Johann Pachelbel (1653 -1706)
P 386
Max Reger (1873 -1916)
op. 67, št. 29
Johann Sebastian Bach (1685 -1750)
BWV 599, BWV 699, BWV 659

Andrea Antico da Montona (1480 – 1539)
FROTTOLE
Che Farala Che Dirala
Hor Ch'el Ciel E La Terra
Occhi Miei Lassi

Davor Bobić (1968)
LITURGIČNA SUITA ŠT. 4, »KRISTUSOV ZADNJI TEDEN NA ZEMLJI« (1996)
Zveličanje Boga, našega Gospoda
Vrt Getsemani
Križev pot

Andrea Antico da Montona (1480 – 1539)
FROTTOLE
Sí è debile il filo
Son Io Quel Che Era Quel Di
Che Farala Che Dirala

Julije Bajamonti (1744-1800)
TRI SONATE ZA ORGLE
Allegro v C-duru
Adagio v B-duru
Allegro v F-duru

Laura Mjeda Čuperjani (1971)
BECOMING (2008)

 

O programu:

Zvočni kalejdoskop ponuja glasbeno potovanje skozi različna obdobja glasbene zgodovine. Od čiste, skoraj meditativne renesanse in dramatičnega, polifono razkošnega baroka, preko elegance in ravnotežja klasicizma, pa vse do drznih in raziskovalnih zvočnih svetov 20. in 21. stoletja.

 

V središču koncerta je ideja glasbene preobrazbe — zvočni kalejdoskop, ki z vsakim obratom razkriva novo kombinacijo slogov, barv in čustev. Program je zasnovan tako, da vsak izbrani del ne le predstavlja značilnosti določenega obdobja, temveč hkrati vzpostavlja dialog z naslednjim.

 

Poslušalci so vabljeni, da prisluhnejo prelivanjem in prehodom — kako iz renesančnih vokalnih linij zraste baročna ekspresija, kako se klasicizem umiri v prefinjeno ravnovesje, nato pa raztopi v zvočna iskanja sodobnosti.

 

»Vsak odtenek časa se preliva v zvočni kalejdoskop — nihče ni sam, nihče ni v ospredju, a vsi skupaj tkemo novo zvočno čarovnijo.«

Borut Zagoranski

»Nun komm, der Heiden Heiland« (v slovenščini Pridi, Odrešenik sveta) je luteranski adventni koral, ki ga je Martin Luther leta 1524 priredil po gregorijanskem koralu Veni, Redemptor gentium, pripisanem sv. Ambrožu iz 4. stoletja. Besedilo korala izraža skrivnost Kristusovega učlovečenja – prihod Božjega Sina v človeški podobi za odrešitev sveta. Melodija ima strogo, modalno strukturo in ustvarja občutek poglobljenosti in mistike. Koral se je skozi stoletja tradicionalno izvajal na prvo adventno nedeljo in je postal eden osrednjih simbolov adventnega časa v luteranski cerkveni glasbi. Zaradi svojega pomena in duhovne globine je bil navdih številnim skladateljem, predvsem iz baročnega obdobja, med katerimi izstopa Johann Sebastian Bach. Na temo korala Nun komm, der Heiden Heiland je priložnostno sestavljena polistilistična suita, ki uvodoma vključuje tri različne harmonizacije (Praetorius, Vulpius, Crüger), katerim sledi šest slogovno raznolikih koralnih preludijev skladateljev Buxtehudeja, Pachelbela, Regerja in J. S. Bacha. Kot je zapisal Max Reger: »Bach je začetek in konec vse glasbe«.

Andrea Antico da Montona (1480 – 1538), rojen v Motovunu (Montona) v hrvaški Istri in je bil eden najpomembnejših tiskarjev in skladateljev zgodnje renesanse. Deloval je v Rimu in Benetkah, kjer je izdajal glasbo pomembnih italijanskih skladateljev, obenem pa tudi lastna dela. Leta 1510 je pridobil ekskluzivno pravico za tiskanje glasbe z njegovo inovativno metodo, kar mu je prineslo naziv papeškega tiskarja. Antico je posebno znan po svojih zbirkah frottol, priljubljene oblike italijanske posvetne glasbe na prehodu med 15. in 16. stoletjem, ki je predhodnica madrigala. Frottola je značilna po enostavni, silabični melodiji, homofoniji in jasni ritmični strukturi. Besedila frottol so pogosto lahkotna, ljubezenska ali šaljiva. Bila priljubljena v meščanskih in plemiških krogih ter namenjena vsakdanji umetniški in družabni rabi. Na koncertu bodo predstavljene izbrane frottole iz Anticove zbirke intabulirane za orgle (»Frottole intabulate da sonar organi, libro primo«, 1517), prve tiskane zbirke intabuliranih (predelanih za orgle) vokalnih frottol.

Davor Bobić (1968) je po študiju kompozicije, glasbene teorije in harmonike na konservatoriju Čajkovski v Kijevu hitro postal eden najpomembnejših hrvaških skladateljev svoje generacije. Njegova dela za harmoniko, nastala v zgodnjih devetdesetih, veljajo za pomemben prispevek k literaturi za harmoniko. Njegova Liturgična suita iz leta 1996 je močno zaznamovana s krščanskimi motivi, ki so pogosto prisotni v njegovih delih. Prva dva stavka služita kot priprava na osrednji tretji stavek. Prvi je navdihnjen z Bachovimi korali, a hkrati prepojen s sodobnimi harmonskimi barvami. Drugi stavek zajame mistično vzdušje Kristusovih zadnjih misli, medtem ko je tretji poln napetosti in drame — opisuje križev pot z uporabo gregorijanskega korala ter neenakomernega ritma in poudarkov. Suita se zaključi z glasbeno podobo praznega križa, ki simbolizira vstajenje in odpira večni premislek o pomenu trpljenja za človeštvo.

Julije Bajamonti (1744–1800) je bil hrvaški skladatelj, zdravnik in vsestranski znanstvenik. Veljal je za enega vodilnih intelektualcev v Dalmaciji proti koncu 18. stoletja. Deloval je kot orglavec in zborovodja v splitski katedrali. Njegov skladateljski slog je bil predklasičen, nanj pa so vplivali Pergolesi, kasneje pa tudi Mozart in Gluck. S več kot 200 skladbami je bil najplodovitejši hrvaški skladatelj svojega časa. Skladal je predvsem cerkveno vokalno glasbo, kot so moteti, maše in oratoriji. Na področju instrumentalne glasbe je ustvarjal sonate za orgle, godalne kvartete in simfonije.

Laura Mjeda Čuperjani (1971) je hrvaška skladateljica, ki je diplomirala kompozicijo na Glasbeni akademiji v Beogradu v razredu Srđana Hofmana. Je redna članica Hrvaškega društva skladateljev ter od leta 2007 predavateljica na Glasbeni akademiji v Pulju, kjer od leta 2023 opravlja tudi funkcijo dekanje. Za svoje ustvarjanje je prejela več priznanj, njena dela pa se redno izvajajo na uglednih festivalih sodobne glasbe na Hrvaškem in v tujini. Posebej pomembno mesto v njenem opusu zavzema glasba za harmoniko, ki obsega solistične, komorne in koncertne skladbe. Skladba Becoming (2008) je njeno prvo delo, napisano za ta instrument. Zanjo je značilna struktura razdrobljenih, skoraj atomiziranih glasbenih fragmentov, kar predstavlja enega od prepoznavnih elementov skladateljičinega sloga. Leta 2014 je bila skladba vključena v zbirko Critical Selection of Accordion Works po izboru mednarodno priznanih harmonikarjev.

Borut Zagoranski, slovenski harmonikar in pedagog, se je rodil leta 1980 na Ptuju. Svojo glasbeno pot je začel na Glasbeni šoli Karol Pahor v rodnem mestu in jo nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Diplomiral je leta 2002 na Glasbeni akademiji v Puli, Univerza Juraja Dobrile v Puli (Hrvaška) in istega leta prejel rektorjevo nagrado za najboljšega študenta. Podiplomski študij (Postgraduate Diploma in Performance) na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu je zaključil leta 2006 s koncertom, za katerega je prejel najvišji certifikat za koncertno dejavnost (Royal Academy of Music Diploma). Njegovi mentorji so bili Marjetka Babić, Slavko Magdić in Owen Murray, izpopolnjeval pa se je tudi pri drugih eminentnih glasbenikih in pedagogih harmonike. Je zmagovalec in nagrajenec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj za harmoniko. Leta 1998 je bil kot predstavnik Republike Slovenije finalist tekmovanja »Eurovision Grand Prix for Young Musicians« na Dunaju. Je tudi dobitnik prestižne nagrade »The Friends of the Royal Academy of Music Wigmore Award« leta 2006. Sodeloval je na uglednih mednarodnih festivalih, kot so ISCM World Days of Music, ISCM Musica Danubiana, Aldeburgh Festival, Norfolk & Norwich Festival, Highgate Music Festival, Glasbeni september Maribor. Kot solist je nastopil z orkestri, kot so Simfonični orkester avstrijskega radia ORF, London Sinfonietta, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester SNG Maribor. Sodeloval je z dirigenti, kot so Dennis Russell Davies, Lalo Schifrin, Pablo Zinger, Marko Letonja ter se pojavil na odrih znamenitih dvoran, med njimi Wigmore Hall v Londonu, Wiener Konzerthaus in Konzerthaus Berlin, Benaroya Hall v Seattlu. Je član žirij na mednarodnih tekmovanjih, recenzent strokovnih publikacij in avtor visokošolskih učnih načrtov za harmoniko. Je redni profesor na Akademiji za glasbo, Univerze v Ljubljani ter na Glasbeni akademiji v Puli, Univerze Juraja Dobrile v Puli. Kot gostujoči profesor je bil povabljen na glasbene akademije v Gdansku in Lodzu (Poljska), Vilniusu (Litva), Bratislavi (Slovaška), Strasbourg (Francija), Trstu (Italija). Od leta 2014 je pridružen član Kraljeve glasbene akademije v Londonu.

 

Koncert omogočil in soorganiziral Pokrajinski muzej Ptuj Ormož.