23. Festival Art Stays - 1. dan
Ob 20. uri se bo v Galeriji mesta Ptuj odprla osrednja festivalska razstava PRAH. Švicarska umetnica Claudia Kübler, se v Galeriji mesta Ptuj predstavlja z instalacijo Best Case, Worst Case, Average Case, ki prikazuje večstoletne sledi v plasteh kamnin in zemlje. Razstavljata tudi Italijana Filippo Berta s simbolnim in konceptualnim video projektom, v sodelovanju z galerijo Prometeo by Ida Pisani, Like the Dust in the Wind, ki raziskuje krhkost in moč človeške identitete, ter Maria Elisabetta Novello z 11687 GRAMMI CIRCA in Archivio Polvere, dvema instalacijama, razstavljenima v sodelovanju z Galleria Fumagalli in Studio Faganel, ki poleg urbanih ostankov predstavljata tudi sodobne najdbe. Sledi delo poljskega umetnika Wojteka Radtkeja, ki se nahaja nekje med umetnostjo in znanostjo ter razmišlja o neizbrisni sledi spomina, ki ostane v DNK živega bitja tudi po njegovem izginotju. Argentinski multidisciplinarni umetnik Juan Sorrentino predstavlja preobrazbo materije in narave v pepel, ki sestavlja njegova zvočna dela. Medtem ko Nemec Wolfgang Stiller v delu Matchstickmen obravnava preobrazbo in metamorfozo človeka, mlada slovenska kiparka Jera Dacar govori o današnji družbi, ki z odtujenostjo od narave proizvaja lasten strup. Razstavo zaključuje Čas nič, monumentalno delo Metoda Frlica, ki po obliki spominja na razbito peščeno uro, metaforo za neizogibnost minevanja časa, ki ga ni mogoče ustaviti.
Otvoritveni večer se bo ob 21.30 na festivalskem odru na Slovenskem trgu zaključil z novim medijskim setom v živo z naslovom Zgodbe vulkanskega pepela, ki ga bo izvedel slovenski intermedisjki umetnik Marko Batista. Zvočno-vizualni performans Zgodbe vulkanskega pepela je metaforično potovanje v sodobnost časa, kjer pepel lebdi kot skrivnostni prah, nosilec tehnoloških sprememb in odmev izgubljenih svetov. Ta prah, ki se nežno prepleta s svetlobo in zvokom ni le ostanek – je plovilo med svetovi, prehod med vidnim in nevidnim, med tem, kar je bilo, in tem, kar še prihaja. V njegovih drobnih delcih se ustvarjajo valovi , ki jih ne razumemo povsem, a jih čutimo v tišini in zaznavi. V svetu, kjer impulzi tečejo skozi žice in se svetlobni žarki lomijo v mehkih odsevih, pepel postane prah časa, tekočina spomina in sanj. Tihi šepet o nestalnosti sveta, o krhkosti tehnološkega napredka in o skrivnosti nenehnega gibanja in preobrazbe.
