MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR S KAMPANJO #odpornostSiTi

2. 7. 2025 Stanka L. 28

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) obvešča o kampanji #odpornostSiTi, s katero skuša ozaveščati o preventivi in zaščitnih ukrepih ob naravnih nesrečah, predvsem ob poplavah in plazovih. Kot so navedli, kar četrtina prebivalcev Slovenije živi na območjih možnih katastrofalnih poplav na 25 do 100 let, hudourniške poplave pa ogrožajo kar 15 odstotkov površine države. Dodatno je kar 30 odstotkov slovenskega ozemlja potencialno plazovitega. 

S kampanjo želi MNVP krepiti odpornost naselij na podnebne spremembe in s tem na naravne nesreče, pri čemer je bistvenega pomena skupni odziv vseh prebivalcev in institucij. Kampanja #odpornostSiTi tako poudarja tudi, da lahko prebivalci in institucije s pravilno organizacijo življenja in pravočasnimi preventivnimi ukrepi znatno zmanjšajo škodo in ogroženost ob ekstremnih vremenskih pojavih, katerih intenzivnost se zaradi podnebnih sprememb povečuje.

Za lažje ukrepanje in boljšo obveščenost je MNVP pripravil spletno stran z uporabnimi nasveti, informacijami in povezavami, ki med drugim prinaša priporočila za zmanjševanje ogroženosti.

Zaradi podnebnih sprememb doživljamo porast intenzivnih vremenskih dogodkov. Mednje sodijo izrazite padavine, z njimi povezane poplave in plazovi ter suše in požari. Prebivalci lahko veliko prispevamo, da bosta naša ogroženost in škoda v primeru takšnih dogodkov manjši.
 
Živimo na območjih z možnostjo intenzivnih vremenskih dogodkov

Četrtina prebivalcev Slovenije živi na območjih možnih katastrofalnih poplav, ki se lahko pojavijo na 25 do 100 let. Dolinske poplave lahko prizadenejo okoli 4 odstotke površine Slovenije, hudourniške poplave pa kar 15 odstotkov. 30 odstotkov površine Slovenije sestavljajo zemljišča, ki plazijo, če so preveč razmočena ali vanje nedomišljeno posežemo.

Zgodovinsko gledano lahko pričakujemo obilne padavine in poplavne dogodke v mesecih od septembra do novembra. Pod vplivom podnebnih sprememb pa se časovno okno širi v smeri poletja in zime, kar dokazujejo katastrofalne poplave v zadnjih letih-

Ogrožajoča poplava lahko nastane tudi iz struge potočka, ki je velik le za kozarec. Že 40 centimetrov deroče vode lahko odnese osebna vozila.

Kaj lahko za zmanjšanje ogroženosti naredite sami

  • Poskrbite za odporno gradnjo.

  • Upoštevajte predpise in priporočila stroke.

  • Podatke o poplavni, erozijski in ogroženosti zaradi plazov najdete v Atlasu voda - seznanite se z ogroženostjo vašega območja.

  • Poskrbite za ustrezne premostitve in prepuste ter strokovno izvedbo drenaž.

  • Ne posegajte v pretočne profile vodotokov in odtočnih kanalov in jarkov z gradnjo obrežnih zavarovanj (škarp, zidov, nasutij in podobno) v lastni organizaciji, nelegalno gradnjo in postavljanjem trajnih (na primer počitniške hišice) ali začasnih objektov (na primer razne lope, garaže in podobno).

  • V strugo, na bregove strug ali na vplivno območje poplavnih voda ne odlagajte različnega materiala. Hlodovino, bale sena in druge plavajoče materiale odmaknite iz dosega visokih voda.

  • Poskrbite za redno odstranjevanje prekomerne zarasti in podrtega drevja na bregovih, v gozdovih – predvsem v bližini hudournikov ter za odstranjevanje plavja, odpadkov, drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi. Vse omenjeno počnite le v normalnih vodnih razmerah - ob nizkem vodostaju.

  • Pristojne opozorite na odstranitev plavja na naravnih zožitvah in infrastrukturnih objektih.

  • Če opazite, da struga ni vzdrževana oziroma so na njej po vaši oceni neprimerni posegi, to sporočite bodisi občini, Direkciji za vode ali koncesionarjem, ki izvajajo gospodarsko javno službo na področju urejanja voda. Posegi v vodotoke morajo biti strokovni in celoviti. Z nestrokovnim delom lahko izboljšamo stanje na eni lokaciji in ga poslabšamo na drugi.

  • Na odprtine, skozi katere bi v objekt lahko pritekla voda, namestite pripomočke za tesnjenje.

  • Razmislite o nakupu potopne črpalke za umazano vodo in nabavi protipoplavnih vreč.

  • Poskrbite za primerno gradnjo lokalnih poti, kolovozov in gozdnih vlak ob vodotokih.

  • Ne spreminjajte gradnje objektov brez doslednega upoštevanja zakonodaje, projektne dokumentacije in soglasij.

  • Na plazljivih terenih ne posegajte v hribino brez strokovnega nadzora.

  • V plazljivo območje ne odvajajte meteornih in kanalizacijskih voda, saj lahko s tem pospešite premikanje in plazenje zemljine.

  • Kadar zaslišite pokanje, bobnenje ali na zemljini opazite razpoke, posedanje, zdrse in površinsko zastajanje vode, se takoj umaknite na varno mesto in pokličite na številko 112.