POMEN DUHOVNE OSKRBE ZA STAREJŠE: OD DOMA DO DOMOV ZA OSTARELE

Duhovna oskrba starejših doma in v domovih za starejše je pomemben, a pogosto spregledan vidik celostne skrbi za dobrobit posameznika. Ne glede na to, ali gre za osebno veroizpoved, iskanje smisla, miru ali povezave z nečim višjim, duhovne potrebe ostajajo prisotne tudi v starosti in imajo velik vpliv na kakovost življenja. Jih duhovna oskrba dela tudi boljše kot ljudi in posameznike?

Zakaj je za starejše pomembna duhovna oskrba?

Duhovna oskrba je ključnega pomena, saj se osredotoča na celostno dobrobit posameznika, presegajoč zgolj fizične in čustvene potrebe. Ko govorimo o duhovnosti, ne mislimo nujno le na religioznost; gre za širši pojem, ki vključuje iskanje smisla, namena, vrednot, upanja in notranjega miru.

Marsikaterim starejšim se z duhovno oskrbo poveča kakovost življenja in izboljšanje počutja. Le-ta prispeva k boljšemu počutju, saj ljudem omogoča, da se povežejo s svojimi globljimi vrednotami in prepričanji. To lahko prinese občutek miru, zadovoljstva in notranje moči, kar je še posebej pomembno v starosti, ko se ljudje soočajo z izgubo bližnjih, omejeno mobilnostjo ali zdravstvenimi težavami. Pomaga jim oživiti upanje in smisel, tudi ko se zdi, da so zunanje okoliščine neugodne. Starost prinaša številne izzive, kot so bolezen, bolečina, osamljenost, izguba neodvisnosti in bližina smrti. Duhovna oskrba nudi podporo in orodja za soočanje s temi težkimi življenjskimi obdobji. Starejšim omogoča, da premagajo strahove, sprejmejo spremembe in najdejo tolažbo v veri ali duhovnih praksah. Stari ljudje, ki imajo močno duhovno oporo, se pogosto lažje spopadajo z žalovanjem in bolečino.

Četudi posamezniki v svojem aktivnem delovnem življenjskem obdobju »niso bili verni«, se v starosti pri njih pogosto pojavijo vprašanja o smislu življenja in o tem, kaj ostane po nas. Duhovna oskrba pomaga posameznikom pri iskanju in potrjevanju osebnega smisla, ne glede na to, ali ga najdejo v veri, družini, naravi, umetnosti ali služenju drugim. Krepi občutek, da ima življenje vrednost, tudi v pozni dobi, in daje upanje za prihodnost, ne glede na to, kakšna je. Duhovna oskrba lahko nudi občutek pripadnosti in povezanosti – bodisi z božanskim, z določeno versko skupnostjo, z naravo ali pa z globljim delom samega sebe. Ta povezanost zmanjšuje občutek osamljenosti in izolacije, ki je pogost spremljevalec starosti. Sodelovanje v duhovnih skupinah ali obredih krepi socialne vezi in občutek skupnosti. Raziskave kažejo, da ima duhovnost pozitiven vpliv na fizično in duševno zdravje. Starejši, ki se aktivno ukvarjajo z duhovnostjo, pogosto doživljajo manj stresa, tesnobe in depresije. Krepijo se tudi njihovi mehanizmi za soočanje z boleznijo, kar lahko celo vpliva na hitrost okrevanja. Ali so zaradi ukvarjanja z duhovnostjo tudi bolj prijazni, dobri, humani in srčni, pa je vprašanje zanje in oni bodo podali najboljše odgovore na ta vprašanja. Seveda pa bi lahko bili prava teža realnih odgovorov ljudje, ki sobivajo z njimi. Doma svojci, v domovih za starejše pa zaposleni in sostanovalci.

Skratka, duhovna oskrba ni le dodatek, ampak je temeljni steber celostne skrbi za starejše, saj jim omogoča, da živijo polno in smiselno življenje, tudi v zadnjih letih.

Duhovna oskrba v domačem okolju

Domače okolje pogosto omogoča večjo avtonomijo in oseben pristop k duhovni oskrbi. Starejši se lahko lažje posvetijo svojim duhovnim praksam, ki jih morda izvajajo že vrsto let. Mnogi starejši najdejo tolažbo in moč v vsakodnevnih molitvah ali meditaciji. Branje svetih knjig ali duhovne literature je tudi praksa, ki pomaga ohranjati duhovno povezanost. Če je le mogoče, naj se starejši udeležujejo verskih obredov v svoji župniji ali skupnosti. Pomoč svojcev pri prevozu je ključna pri tem. Za nekatere je duhovna izkušnja povezana z naravo, umetnostjo ali ustvarjalnostjo. Preživljanje časa v naravi, poslušanje glasbe ali ustvarjanje lahko nudijo globok duhovni mir. V domačem okolju je vloga družine izjemno pomembna. Svojci lahko nudijo podporo tako, da omogočajo dostop do verskih praks, spoštujejo duhovne izbire starejšega in so odprti za pogovor o duhovnih temah. Seveda, v kolikor si starejši tega želijo, čutijo potrebo po duhovnem miru in sprostitvi.

Duhovna oskrba v domovih za starejše

V domovih za starejše je duhovna oskrba običajno bolj strukturirana, a kljub temu se prizadeva za individualni pristop. Domovi za starejše imajo v zadnjem obdobju urejene prostore za bogoslužje in pogosto ponujajo redne maše, bogoslužja ali molitvene skupine so pogosta praksa v domovih, ki omogočajo skupno duhovno izkušnjo. Večina domov (vsaj zasebnih) sodeluje z duhovniki, pastorji ali drugimi duhovnimi svetovalci, ki so na voljo za individualne pogovore, spovedi ali obhajila. Nekateri domovi organizirajo skupine za pogovor o življenjskih vrednotah, smislu življenja, žalovanju ali drugih duhovnih temah. Pomembno je, da osebje doma prepozna in spoštuje individualne duhovne potrebe vsakega posameznika, ne glede na njegovo veroizpoved. To lahko vključuje pomoč pri branju verskih besedil, poslušanju duhovne glasbe ali navezovanju stikov z zunanjimi verskimi skupnostmi.

Sklepne misli

Duhovna oskrba starejših, tako doma kot v domovih za starejše, presega zgolj versko pripadnost. Gre za celostno skrb, ki naslavlja notranje potrebe posameznika po smislu, upanju, povezanosti in miru. Zagotavljanje ustrezne duhovne oskrbe je ključno za povečanje kakovosti življenja v starosti, zmanjšanje občutka osamljenosti in pomoč pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša staranje, vključno z boleznijo, izgubo in bližino smrti.

Pomembno je, da se o duhovnih potrebah govori odprto in spoštljivo, ter da se posamezniku omogoči izbira in dostop do tistih oblik duhovne podpore, ki so mu najbližje. S tem se prispeva k ohranjanju dostojanstva, notranjega miru in celostnega dobrega počutja v pozni življenjski dobi.

Pregovor za konec, ki govori o tem, da kakovost življenja v starosti ni nujno odvisna od dolgoživosti, temveč od bogastva notranjega sveta in duhovne izpolnitve.

»Ni dolžine življenja, ampak globina duha, ki šteje.«

Doc. dr., mag. Bojan Macuh