ZAKAJ POTREBUJEMO VEČ MEDGENERACIJSKIH VEZI?

Medgeneracijsko sodelovanje je interakcija in povezovanje med ljudmi različnih starostnih skupin, ki si med seboj izmenjujejo znanje, izkušnje, spretnosti in podporo. Ne gre zgolj za prenašanje modrosti starejših na mlajše, temveč za dvosmeren proces, kjer se učijo in bogatijo vsi vpleteni. Ključno je za vitalnost in napredek družbe. Ko se različne generacije povezujejo, prihaja do dragocene izmenjave znanja, izkušenj in svežih perspektiv. Takšna sinergija ne le krepi socialno kohezijo, temveč tudi spodbuja ustvarjalnost in omogoča bolj celovito reševanje izzivov, s katerimi se soočamo v sodobni družbi.

Zakaj je pomembno za starejše in mlade?

Medgeneracijsko sodelovanja zmanjšuje osamljenost in socialno izolacijo. Interakcija z mladimi jim namreč prinaša občutek pripadnosti in smisla, preprečuje umik iz družbe. Ohranja vitalnost in kognitivne sposobnosti, saj aktivna udeležba v dejavnostih in izmenjava mnenj spodbujata možgane in ohranjata bistrost. Starejši imajo priložnost deliti svoje življenjske izkušnje, spretnosti in modrost, kar jim daje občutek koristnosti in spoštovanja. Mladi pa po drugi strani lahko starejše naučijo uporabe novih tehnologij, jih seznanijo z novimi trendi in pogledi na svet. Krepitev medgeneracijskih vezi pomaga pri razumevanju in spoštovanju med generacijami, kar preprečuje stereotipe in predsodke. Ti so v družbi v odnosu do starejših pogosto prisotni, zato je potrebno spodbujati vse, da dajejo starejšim vlogo v družbi, ki jim glede na njihov vložek v preteklosti zagotovo pripada. Mladim so starejši vsekakor vir modrosti in praktičnih nasvetov, ki mladim lahko pomagajo pri reševanju vsakdanjih izzivov in pri sprejemanju pomembnih odločitev. Sodelovanje z njimi razvija razumevanje za njihove potrebe in izzive, kar krepi empatijo in spoštovanje do starejših. Starejši npr. lahko mlade naučijo tradicionalnih obrti, ročnih spretnosti ali življenjskih veščin, ki se v šolah ne poučujejo več oziroma le redko kje. Krepitev socialnih veščin med generacijama mladih in starih izboljšuje komunikacijske in socialne veščine mladih.

Kako in kje izvajati medgeneracijsko sodelovanje?

To se lahko izvaja (in se pogosto tudi izvaja) na različne načine in v različnih okoljih. Najpogosteje je to doma v okviru družinskih srečanj in skupnih aktivnosti, kot so kuhanje, vrtnarjenje, izleti ipd. Šole in vrtci so ene najpogostejših institucij, ki pogosto organizirajo skupne projekte, bralne urice (starejši berejo otrokom), mentorstvo (starejši pomagajo pri domačih nalogah), spremstva na cesti ob pričetku šolskega leta in še kaj bi se našlo. Tudi domovi za starejše so stičišče z izvajanjem skupni delavnic, kulturnih dogodkov in različnih oblik prostovoljstva (mladi pomagajo starejšim in obratno). Seveda ne moremo mimo nevladnih organizacij z izvajanji programov mentorstva, medgeneracijskih delavnic, kakor tudi športni aktivnosti za tiste, ki ni majo zdravstvenih težav. Zakaj torej sploh izvajati tovrstno sodelovanje? V prvi vrsti, ker prinaša koristi vsem vpletenim in prispeva k bolj povezani, razumevajoči in solidarni družbi.

Medgeneracijsko sodelovanje je ključno za razvoj zdrave in funkcionalne družbe

Krepi socialno kohezijo, povezuje generacije, zmanjšuje razlike in ustvarja občutek skupnosti. Spodbuja medsebojno razumevanje in hkrati pomembno preprečuje nastanek »generacijskega prepada« in krepi empatijo, kar radi pozabljamo. Medgeneracijsko sodelovanje ohranja tradicijo, zgodbe in spretnosti za prihodnje generacije, kombinacija izkušenj starejših in svežih idej mladih pa lahko privede do novih rešitev in inovacij. Prispeva k boljši izkoriščenosti človeških virov (pokojninska reforma bi to morala nujno zajemati) in lahko zmanjša stroške za socialno varstvo (zmanjšanje osamljenosti, izboljšanje zdravja).

Država (znotraj nje pa lokalne skupnosti) ima pomembno vlogo pri spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, saj mora zagotavljati sredstva za projekte in programe. Sprejetje strategij in zakonov je nuja za spodbujanje medgeneracijsko sodelovanje na vseh ravneh. Potrebna je podpora izobraževalnim ustanovam k vključevanju medgeneracijskih projektov v učni načrt (kulturni dnevi, družabna srečanja v domovih za starejše, obiski starejših pri pouku – zgodbe iz preteklosti, računalniško opismenjevanje ipd.). Vsekakor bi moralo biti več poudarka na izobraževanju in usposabljanju strokovnjakov za delo z različnimi generacijami.

Zaključno razmišljanje

Medgeneracijsko sodelovanje ni le modna besedna izpeljanka, ker jo vsaj v zadnjem desetletju pogosto uporabljamo, temveč ključni element za zdravo in odporno družbo. V svetu, ki se hitro spreminja in kjer se generacije vse bolj oddaljujejo, je nujno, da aktivno spodbujamo in podpiramo stike med njimi. Gre za naložbo v prihodnost, ki bo prinesla bogate dividende v obliki bolj povezanih skupnosti, manjših socialnih problemov in boljšega razumevanja med ljudmi. Ko se mlado in staro srečata, se ustvarja močnejša vez, ki krepi posameznika in celotno družbo. Vsi imamo nekaj za ponuditi in nekaj za prejeti, ne glede na starost?

Za konec je vedno dobrodošla misel, zato za vas tudi tokrat:

»Modrost je kot reka, ki teče skozi generacije: starejši so njen izvir, mlajši pa njeno nadaljevanje. Brez izvira reka presahne, brez nadaljevanja pa izgine.« – Neznani avtor

Doc. dr., mag. Bojan Macuh