Preprečevanje medvrstniškega nasilja: Odgovornost staršev, šol in družbe kot celote

Nasilje je vsako dejanje, ki povzroča fizično, psihično ali spolno škodo drugi osebi. Lahko se pojavlja v različnih oblikah in okoljih, tudi med vrstniki. Medvrstniško nasilje je oblika nasilja, ki se dogaja med otroki in mladostniki (fizično – pretepanje, ekonomsko – finančno izsiljevanje, psihično – laži na družabnih omrežjih …). Kako se zoperstaviti nasilju med mladimi in kdo ima pri tem najpomembnejšo vlogo?

Vedno pogosteje prihaja v ospredje (zaradi težav v družbi nasploh) medvrstniško nasilje, ki  je oblika nasilja, ki se pojavlja med otroki in mladostniki. Pogosto se ponavlja in vključuje neravnovesje moči med nasilnežem in žrtvijo. Lahko se pojavlja v šoli, na igrišču, na spletu ali v drugih okoljih (ulica), kjer se otroci in mladostniki družijo.

Zadnji dogodki na Ptuju ponovno dokazujejo, da kljub vsem naporom staršev, šol in okolja, še vedno nismo kos tej obliki nasilja. Potrebno bo še veliko energije, da bom dosegli želeno – družbo brez nasilja.

Znaki in posledice medvrstniškega nasilja

Znake je pogosto težko zaznati, saj ga žrtve (razen, če ni vidnih znakov) skrivajo zaradi bojazni pred še hujšim nasiljem izvajalcev (nasilnežev). Ugotavljamo, da se otrok umika v osamo in se izogiba druženju z vrstniki. Ima težave s spanjem ali apetitom, je pogosto žalosten, razdražljiv ali tesnoben. Največkrat pa ima nepojasnjene poškodbe ali pa »izgubi« osebne predmete (so mu odtujeni). Dogaja se, da noče več hoditi v šolo ali ima slabši učni uspeh. Pogosto pa je prisotno, da otrok postane tudi sam nasilen, kar lahko pripelje še do hujšega nasilja.

Posledic medvrstniškega nasilja pa je zelo veliko. Pojavljajo se v naslednjih oblikah:

- otrok ima nizko samopodobo in občutkom nemoči;

- pojavljajo se težave v duševnem zdravju, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, kakor tudi težave v odnosih z drugimi ljudmi;

- slabši učni uspeh in težave v šoli.;

- v skrajnih primerih pa lahko vse skupaj pripelje otroka tudi do poskusa samomora ali do samomora samega.

Vloga staršev pri varovanju lastnih otrok

Vsekakor mora otrok nujno povedati nekomu, ki mu zaupa (staršem, učiteljem ali svetovalnim delavcem, prijateljem …), kaj se mu dogaja. Skupaj s starši je treba poiskati pomoč strokovnjaka (psiholog ali psihoterapevt, pedagog). Najpomembnejše je, da otrok ne krivi samega sebe za nasilje, ki ga doživlja.

Naloga staršev je, da imajo vsi ničelno toleranco do nasilja. Zelo pomembno je, da morajo starši doma, v družini,  otroka vzgajati k nenasilju in biti z lastnim načinom življenja zgled otroku. Enako velja za šolo, ki mora skrbeti, da do nasilja v šoli ali njeni okolici ne prihaja in izvaja srečanja otrok in staršev s strokovnjaki na posvetih, kjer si izmenjajo primere dobre prakse in se vsi poučijo o tem, kako ravnati, da do nasilja ne bi prihajalo oz. otroke varovati pred nasilno družbo. Otrok se mora zavedati, da ni sam in da mu ob strani stojijo vsi. Starši morajo svoje otroke vzgajati v duhu spoštovanja, empatije in strpnosti ter jih naučiti, kako reševati konflikte brez nasilja. Odprta in iskrena komunikacija med starši in otroki je ključnega pomena. Otroci se morajo počutiti varne, da spregovorijo o svojih izkušnjah, tako pozitivnih kot negativnih. Starši morajo biti pozorni na znake, ki kažejo, da je njihov otrok žrtev ali povzročitelj nasilja. Če izvedo za nasilje, morajo ukrepati hitro in odločno. Pomembno je, da podprejo žrtev in ustrezno obravnavajo povzročitelja nasilja.

Vloga šole v boju proti medvrstniškem nasilju

Šola mora obvezno izvajati preventivne programe, ki učence učijo o medvrstniškem nasilju, njegovih posledicah in načinih preprečevanja. Imeti morajo jasno politiko glede nasilja, ki določa, kakšno vedenje je nesprejemljivo in kakšne so posledice kršitev. Vzpostavljen mora imeti sistem za obravnavo nasilja, ki vključuje podporo žrtvam, obravnavo povzročiteljev nasilja in komunikacijo s starši.

Šola namreč ima pomembno vlogo pri vzgoji učencev v duhu spoštovanja in strpnosti. Učitelji lahko s svojim zgledom in načinom poučevanja spodbujajo pozitivne odnose med učenci. Šolsko okolje mora ustvariti varno in spodbudno okolje, kjer se vsi učenci počutijo sprejete in spoštovane. Za učinkovito preprečevanje in obravnavanje medvrstniškega nasilja je ključnega pomena sodelovanje med starši in šolo. Starši in šola morajo redno komunicirati in si izmenjevati informacije, skupaj morajo načrtovati in izvajati preventivne programe ter se odzivati na primere nasilja. In kar zelo pomembno, medsebojno si nuditi podporo in pomoč.

Na koncu morajo odigrati tudi svojo vlogo organi pregona in socialna služba. Pomembno je spremljati nasilje in nasilneže, jih sankcionirati (v kolikor so mladoletni, njihove starše) in s tem zagotoviti  morda v prihodnje bolj normalno družbo brez nasilja. V kolikor so prezahtevni, je mogoče zanje mesto najti v enem od Centrov za otroke in mladostnike s težavami na čustvenem in vedenjskem področju.

Če zaključim, medvrstniško nasilje je resen problem, ki lahko pusti dolgotrajne posledice na življenju otrok in mladostnikov. Izjemno pomembno je, da starši, šole in celotna družba delujemo skupaj pri preprečevanju in obravnavanju tega pojava. Le s skupnimi močmi lahko ustvarimo varnejše in bolj spodbudno okolje, kjer se bodo vsi mladi lahko razvijali in uresničevali svoje potenciale. Nasilje namreč ni nikoli sprejemljivo, saj si vsakdo zasluži, da se počuti varno in spoštovano.

O problemih mladih (učenci OŠ) bom govoril na predavanju na Osnovni Šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici v ponedeljek, 7. aprila 2025, kjer se bom dotaknil tudi medvrstniškega nasilja.

Doc. dr., mag. Bojan Macuh