Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju
V času med 25. novembrom in 5. decembrom obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami.
Na Centru za socialno delo Spodnje Podravje se skupaj z Društvom Ars Vitae in Društvom Soroptimist Ptuj v tem obdobju še posebej zavzemamo za ozaveščanje javnosti o prepoznavanju in preprečevanju nasilja nad ženskami.
V ta namen smo pripravili vrsto aktivnosti:
· 26. november 2025, med 10. in 13. uro, pred Mestno hišo Ptuj (za izjave medijem bomo prisotni na voljo ob 11. uri): Informativna stojnica Ptuj,
· 27. november 2025, ob 9. uri, Dom upokojencev Ptuj, enota Žabjak, Žabjak 1c: Posvet: Nasilje nad ženskami – strokovni izzivi in odgovornost strokovnih služb
· 4. december 2025, ob 9. uri, Bela dvorana Grajske pristave, Ormož: Posvet: Nasilje nad ženskami – strokovni izzivi in odgovornost strokovnih služb
· 3. december 2025, ob 17. uri, Muzikafe Ptuj: Pogovorni večer s Sonjo Lokar
Ob prihajajočih Mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami, ki potekajo med med 25. novembrom in 10. decembrom, razmišljava kako na kratko zaobjeti vseobsežnost nasilja, da bi dovolj poudarili vlogo vsakega izmed nas pri zaznavi in preprečevanju nasilja. Obe sva namreč v okviru svojega dela povezani z veliko zgodbami nasilja. Strokovni pristop in znanje, občutek odgovornosti in senzibilnost; vse to je pomembno za nas, ki delamo na področju preprečevanja nasilja v družini. Naše delo ni le poklic, temveč je predvsem odgovornost; do posameznikov, družin in skupnosti. Vsak dan se srečujemo z bolečimi zgodbami, kjer gre za uporabo nasilja, za izrazito neenako razmerje moči v odnosih, predvsem v osebnih in intimnih odnosih, a hkrati gledamo tudi zgodbe poguma, sprememb, okrevanja in upanja.
Nasilje je družbeni problem in je vedno znova tudi osebna izkušnja. Zoper nasilje se ne moremo »boriti« le kot posamezniki. V praksi so nujni sodelovanje, povezanost in celostni pristop, da lahko skupaj ustvarimo varno mrežo podpore in pomoči žrtvam. Zato sta sistem in zakonodajni okvir tako pomembna. V preprečevanje nasilja in reševanje problematike nasilja v družini, v podporo žrtvam in v delo s povzročitelji nasilja se vključujemo številne službe, institucije, nevladna društva in strokovnjaki; policija, zdravstvo, sociala, tožilstvo, sodstvo, šolstvo, lokalne skupnosti. Država ščiti žrtve nasilja v družini in omogoča pomoč; strokovno, psihosocialno, materialno, v sodnih postopkih, z možnostjo umika v varno okolje. Naj spomniva, da na Ptuju za ženske in otroke žrtve nasilja deluje varna hiša.
V središču so vedno ljudje: žrtve, najpogosteje ženske in otroci, ki potrebujejo zaščito in pomoč ter povzročitelji, najpogosteje moški, ki jim nudimo podporo pri spremembi vedenjskih vzorcev. Mnogo raziskav in analiz je bilo narejenih, ogromno literature obstaja, izvajajo se številna izobraževanja, veliko znanja imamo. Ampak, še vedno se zdi, kakor da se ni veliko spremenilo. Zgodbe o nasilju se ponavljajo. V vsaki zgodbi »nastopata« žrtev in povzročitelj, pogosto ob odraslih tudi otroci. Otroci so v družinah, kjer je nasilje, vedno žrtve nasilja. Nasilje vpliva na otrokovo oziroma človekovo samopodobo, na občutek lastne vrednosti in samospoštovanje, na občutke navezanosti, občutenje (ne)varnosti v odnosih, na odnose z drugimi, na nadaljnje odločitve in življenje.
Poleg fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja ter zanemarjanja, vse bolj prepoznavamo tudi psihično nasilje nad ženskami in v družinah. Psihično nasilje je treba najprej ubesediti, kajti psihično nasilje je (tudi) nasilje. Ima »različne obraze« in se kaže na mnogotere načine, kot so verbalno nasilje, čustvene zlorabe, omalovaževanje, zmerjanje, žaljivo vedenje, poniževanje, zastrahovanje, izsiljevanje, izolacija, grožnje …. In, ni nič manj boleče, kot druge vrste nasilja ter lahko pusti dolgotrajne posledice.
Z namenom povezovanja vseh deležnikov v lokalnem okolju, ravno v teh dnevih pričenja z delovanjem Regijski multidisciplinarni tim za obravnavo pojavnih oblik nasilja Spodnjega Podravja. Koordinacijo tima prevzema CSD Spodnje Podravje. Tim bo prostor povezovanja, izmenjave znanja in skupnega reševanja izzivov ter aktivnosti na področju preprečevanja nasilja, na nivoju strokovnjakov in služb, ki so pristojne za to področje ali so s preprečevanjem nasilja kakorkoli povezane.
Včasih se zdi, kot da vsako leto znova govorimo o istih temah. A nujno je tako. O nasilju je potrebno spregovoriti na glas, saj je to prvi korak, da spremenimo tisto, kar se spremeniti mora - način razmišljanja in ravnanja, da bi preprečili nadaljnje izvajanje nasilja, pripomogli k boljši kvaliteti življenja ter medosebnih odnosov in ne nazadnje, da bi (nekomu) rešili življenje. Vedno znova je treba poudariti, kako pomembno je sporočanje pristojnim službam, ko zaznamo nasilje v okolju ali smo sami žrtev nasilja. Nihče namreč ne more imeti zagotovila, da kdaj sam ne bo žrtev.
Želiva si, da bi vsak izmed nas postal glas tistih, ki so skrite, tihe, nevidne žrtve nasilja. Da bi ozaveščali, podpirali, ukrepali, pomagali. In, da bi živeli brez nasilja.
Katja Svenšek Graj, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Spodnje Podravje
mag. Valerija Ilešič Toš, direktorica CSD Spodnje Podravje
