Prometna infrastruktura

Stanje in trend širitve poselitve mesta Ptuj je danes usmerjen izrazito severno od središča mesta, kar prestavlja težišče prostorskega razvoja občine globoko na levi breg Drave. Intenzivnost gradnje individualnih hiš pretežno na območjih severno od središča (Orešje, Krčevina, Štuki, Kicar) je problematična z vidika zagotavljanja infrastrukture, dostopnosti do izobraževalnih in drugih javnih ustanov ter dostopa na desni breg Drave, od koder bo prihajala večina razvojnih impulzov. Do neuravnoteženosti med razvojem mesta na levem in desnem bregu Drave prihaja tudi zaradi omejenih možnosti gradnje in razvoja na desnem bregu, ki je posledica strogih varstvenih ukrepov zaradi varovanja arheoloških najdišč.

Načrtovana prometna infrastruktura državnega in mednarodnega pomena prinaša v okolje nove izzive. Trasa hitre ceste H2 (Gradec – Maribor – Ptuj – Zagreb) se približa Ptuju na zahodni strani in ustvarja vozlišče z načrtovano hitro cesto Slovenska Bistrica – Ptuj – Ormož v neposredni bližini Ptuja na desnem bregu (Z) Drave. Novo dimenzijo v prostor prinaša tudi nov južni cestni most čez Dravo. Obenem prihaja skozi Ptuj tudi drugi tir železnice v okviru 5. koridorja Barcelona – Kijev. Poleg tega predstavlja vstop Slovenije v EU za Ptuj možnost zagotavljanja dobrih pogojev za tuje investicije, saj bomo ob dobrih infrastrukturnih pogojih sposobni ponuditi tudi kakovostno delovno silo v obliki dnevnih migracij s Hrvaške, kar je z vidika investitorja najbolj ugodno. Tudi turizem na Ptuju je pred novim investicijskim ciklom (gradnja novih bazenskih površin in nastanitvenih zmogljivosti), ki gravitira predvsem na desni breg Drave (območje term in golfskega igrišča).

Poseben izziv prostorskemu načrtovanju predstavlja razvoj novih tehnologij in sodobnih oblik dela (e-poslovanje, delo na domu, učenje na daljavo ipd.) ter sodobne zahteve glede bivanjskih pogojev.

Prostorsko planiranje in promet – ugotovitve:

• Pred Ptujem so novi izzivi, ki jih prinašajo spremenjene razmere v okolju (vstop v EU in priprava na tuje investicije, prometno križišče evropskih koridorjev sever–jug in vzhod–zahod v neposredni bližini, nove tehnologije dela in življenja, razvoj turizma).
• Obstaja pomanjkanje zelenih in rekreacijskih površin ter igrišč, kolesarskih, sprehajalnih in jahalnih poti (turistična infrastruktura).
• Razvoj mesta ustvarja potrebo po novi, severni prometni povezavi med levim in desnim bregom Drave (most).

Puhov most

Izgradnja Puhovega mostu je izboljšala pretočnost cestnega prometa skozi Ptuj. Izgradnja mostu je obsegala tudi del obvozne ceste mimo mestnega središča, s katero bodo bistveno zmanjšane obremenitve mestnega okolja z izpušnimi plini in s hrupom. Most je namenjen tako tranzitnemu kot lokalnemu prometu in je bistveno skrajšal potovalni čas med Ormožem in Slovensko Bistrico ter Ormožem in Mariborom.

Cestne povezave in krožišča

Ob gradnji Puhovega mostu se je zgradila tudi cestna povezava skozi obstoječo industrijsko cono po bivši Puhovi ulici. Za razbremenitev prometnih konic je zgrajena tudi povezovalna cesta med Puhovo in Rogozniško cesto. Za zagotavljanje pretočnosti cestnega prometa je bilo zgrajenih šest krožišč (Dornavska cesta, Ormoška cesta, Suha veja), predvidena pa so še na Mariborski cesti in Maistrovi ulici. Na območju regionalnih cest bomo največ pozornosti posvetili rekonstrukciji cestnih povezav Ptuj – Lenart in Ptuj – Dornava.